Iz zgodovine albanskega naroda

Андрей Тихомиров Iz zgodovine albanskega naroda

Albanci: oblikovanje ljudi, migracije

Albanci so prebivalci Albanije, Kosova (Rusija ne priznava Kosova kot locene drzave), Makedonije, Srbije, Crne gore, albanske diaspore so v drugih drzavah, zlasti v Italiji, Nemciji, na Svedskem, v Franciji in drugih drzavah. Po narecjih albanskega jezika in etnografskih znacilnostih se Albanci delijo na Gege (na severu Skipenija v narecju Geg) in Toskov (na jugu Skiperija v narecju Toskov). Med antropoloskimi tipi med Albanci prevladuje Brahicefalni (dinarski ali jadranski antropoloski tip) (zlasti na severu in vzhodu). Ime " Albanci "je morda izhajalo iz besed albus –" bela "v latinscini in Alp –" visoka gora " Keltska beseda, Od tod tudi Alpe, nemsko. Alpen, Francoz. Alpes, ital. Alpi. To pomeni, da bi ime "Albanci" za druga ljudstva lahko pomenilo prebivalce belih visokih gora. Na vrhovih gora lahko pogosto opazimo bel sneg in ledene kape.

Ocitno so obstajale tudi povezave med kavkasko Albanijo (starodavno drzavo v vzhodnem Zakavkazju) in balkansko Albanijo (Moderno). Albanci so Indoevropejci, blizu izginulih Ilirov, Messapov in Tracanov. Iliri so starodavna indoevropska plemena na severozahodu Balkanskega polotoka (Dalmatinci, Ardijci, Panonci itd.).) in na jugovzhodu Apeninskega polotoka (Iapigi, Messaps itd.).). Ilirski jezik, locena veja indoevropske druzine jezikov. Predstavljata ga dve sorti: Balkanoillirski (severozahodno od Balkanskega polotoka) in Mesapski (napisi iz 6. stoletja pr E.-1.stoletje nasega stetja, odkrito na jugovzhodu Italije) jezikov.

Od konca 3.stoletja do konca 1. stoletja pr. n. st. so Ilire osvojili Rimljani in jih romanizirali. Messapes so plemena iz juzne Italije, ki so se verjetno preselila s Krete v 10.-9. stoletju pr. n. st. Trakija je zgodovinska regija na vzhodu Balkanskega polotoka, med Egejskim, crnim in Marmarskim morjem (iz imena starodavnega prebivalstva – Tracani). Traki, skupina starodavnih indoevropskih plemen (Dacani, Audri, Geti itd.).) ki so naseljevali severovzhod Balkanskega polotoka in severozahod Male Azije. Med veliko selitvijo so se ljudstva pomesala z drugimi plemeni in postala eden od etnicnih elementov pri oblikovanju Bolgarov, Romunov, Albancev in drugih ljudstev. Trakijski jezik, locena veja indoevropske druzine jezikov. Pisni spomeniki (posamezne besede, glosi in kratki napisi) segajo v sredino i tisocletja pred nasim stetjem. V prvih stoletjih i tisocletja pr. Severozahodni del Balkanskega polotoka in obmocja, ki mejijo na sever, so naselili Iliri, severovzhodni Traki, Juzni Grki (Heleni). Stoletja pred nasim stetjem so proizvodnjo zeleza prinesli najstarejsi Indoevropejci iz Step juznega Urala. Tu so odkrili tudi rudnike soli istega obdobja, v katerih so nasli stevilna orodja, ki so se takrat uporabljala v rudarstvu. Glavno obmocje razsirjenosti halstatske kulture sovpada z obmocjem naselitve ilirskih plemen in delno Keltov. Toda spomenike, podobne Hallstattovim, so nasli tudi na Balkanskem polotoku, na ozemlju vzhodne Evrope, Juzne Nemcije in vzhodnega obrobja Francije. Kulture zgodnje zelezne dobe Iberskega polotoka in Italije so blizu halstatski kulturi. Zelezna doba v Italiji se zacne v 10.stoletju pred nasim stetjem. Na otoku Siciliji se kultura v tem obdobju razvija ocitno pod stalnim vplivom Egejskega sveta. Kultura juzne Italije in regije Picene (Srednja Italija) kaze znake ilirskega vpliva. Traki so se naselili na severozahodu Male Azije in v 7.stoletju pred nasim stetjem je Trakijsko pleme Trerijcev skupaj s Kimerijci napadlo ozemlje Lidije. Vendar so Lidijci zmagali sele potem, ko je Lidija dvakrat prejela pomoc iz Asirije in so bili Kimerijci oslabljeni zaradi spopadov s Skiti. Moc Kimerijcev je bila zlomljena. Ostanki Kimerijcev so se naselili v severovzhodnem delu Male Azije, kjer so se postopoma zdruzili z lokalnim prebivalstvom. Glavno prebivalstvo Balkanskega polotoka na severu Grcije je ostalo lokalna Trakijska kmetijska plemena, katerih stopnja razvoja je bila ze precej visoka. Bronasti in zlasti zlati izdelki, ki jih najdemo v Romuniji, kazejo na dokaj razvito tehniko njihove izdelave; uporaba posameznih zeleznih orodij je bila v Karpatsko-podonavskih drzavah znana ze pred prihodom Skitov sem. Lokalna plemena so ze dolgo povezana s plemeni halstatske kulture, pa tudi z grskimi plemeni na jugu Balkanskega polotoka, katerih vpliv je od takrat postal se posebej opazen. Zato je mozno, da je bil vpliv, ki so ga Skiti zaceli dozivljati od lokalnih plemen, ki so jih osvojili, vecji od tistega, ki so ga sami izvajali nanje.