Iz zgodovine grskega ljudstva

Znanstvene ideje o Kretsko-mikenskem obdobju temeljijo predvsem na arheoloskih podatkih. Izkopavanja so pokazala, da zacetek neolitske dobe na ozemlju Krete sega v 6.-5. tisocletje pr. Na zacetku in 1.polovici 3. tisocletja pr. na Kreti je prehod iz kamna v baker in nato v bron. Do zacetka 2.tisocletja pred nasim stetjem so bile najstarejse strukture tako imenovanih "palac" v Knososu, ki so bile kompleksen kompleks obrednih prostorov, delavnic, shramb itd., so bili kasneje veckrat obnovljeni. Poleg tega ostanki Kretskih mest (v sodobni Turciji) in naselij pripadajo poznejsim obdobjem. V naslednjih stoletjih je materialna kultura Krete, kar dokazujejo stevilne najdbe visoko umetniskih izdelkov, fresk, jedi, orodij itd., ociscen v" palacah", se se naprej razvija. Cvetela je v 2.cetrtini 2. tisocletja pr. n. st. na Balkanskem polotoku, od prvih stoletij 2. tisocletja pr. n. st. E., pod mocnim vplivom Krete se na Peloponezu oblikuje tako imenovana mikenska kultura (Mikene, Tirinti itd.).) in osrednjo Grcijo, ki je dosegla svoj najvecji razvoj v casu, ko kultura na Kreti ze vstopa v obdobje upada. Nosilci te kulture so bili ocitno predniki grskih plemen. Kultura Krete ima dobro znan vpliv na obali Male Azije, kjer se s srediscem v mestu Troja razvija tako imenovana Trojanska kultura. Kretska kultura, ki se je razsirila po Egejskem bazenu, pridobi nove znacilnosti, ki locujejo njene spomenike od tistih, ki jih najdemo na sami Kreti. To daje razlog, da ga ne imenujemo kultura ene Krete, ampak Kretsko-mikenska kultura. Posamezne najdbe Kretsko-mikenskih predmetov so bile najdene na ozemlju Egipta, Sirije, Palestine, na otoku Ciper, obalah Sicilije in juzne Italije, juzni Franciji, obalah Crnega morja. S taksnim obsegom teritorialne porazdelitve pa je bila Kritsko-mikenska kultura pokrita le omejeni krogi prebivalstva. Sredisca te kulture sobivajo z veliko bolj primitivnimi oblikami materialnega zivljenja vecine prebivalstva teh ozemelj. Primerjava spomenikov Krete s spomeniki Egipta in drzav obeh rek kaze, da je v 2.tisocletju pred nasim stetjem na Kreti obstajala razredna suzenjska druzba. Priblizno od 14.do 13. stoletja pred nasim stetjem preneha nadaljnji razvoj Kretsko-mikenske kulture. Izbruh Santorinija (tira) okoli leta 1380 to je privedlo do dejstva, da je Kretsko-mikenska kultura upadla, ta dogodek je spodkopal vero lokalnega prebivalstva v "mocne bogove", v veliki meri unicil gospodarstvo anticne Grcije, Krete, Egipta. Na samem koncu 2.in zacetku 1. tisocletja pred nasim stetjem opazimo doloceno vrsto regresije na podrocju materialne kulture. To je bilo posledica velikih plemenskih gibanj, ki so se manifestirala na Balkanu.

Homerjeve pesmi, katerih nastanek sega v 8.-7. stoletje pred nasim stetjem, so glavni vir informacij o grski druzbi med razpadom primitivnega komunalnega sistema in nastankom suzenjskih odnosov. Pesmi so bile sestavljene iz pesmi, od katerih je bilo vsako mogoce izvesti loceno, kot samostojno zgodbo o dolocenem dogodku v zivljenju njegovih likov. Lahko si predstavljamo, da so pevca-pripovedovalca (ki so ga stari Grki imenovali AED, kasneje pa Rapsodija) prosili, naj na pogostitvah zapoje dolocene odlomke (pesmi) iz dolgih, razgibanih pesmi. Ce so pogostitve zelele slisati o junaskih dejanjih pod obzidjem starodavne Troje, pevca lota, so zvoki kitare peli o trojanski vojni, ki je izbruhnila med "bakrenimi" Ahejci (Grki), ki so iz Grcije pripluli na "crnostranske ladje" do obale Male Azije, kjer je bila cudovita "trdnjava" Troja (Ilium) in zagovorniki njihovega rodnega mesta, pogumni trojanski bojevniki.