Iz zgodovine grskega ljudstva

Grska druzba tega casa v obliki, v kateri se je odrazala v pesmih, se naprej ohranja genericno strukturo. Rodovi, fratrije, kot zdruzenja vec rodov in philae (plemena) glavne druzbene delitve so se vedno v celoti ohranile svoj pomen. Homerska druzba ni poznala zasebnega lastnistva zemlje, ni poznala razvitega sistema delitve dela in razvite izmenjave, obicaj krvne mascevanja v njej se ni prezivel, drugi elementi, ki so znacilni za vseindoevropski plemenski sistem, pa so se naprej obstajali. Hkrati v Homerskem obdobju zelezo postopoma postane osnovna kovina (prihaja tako imenovana "Zelezna doba", ki izvira iz starodavnih metalurgov juznega Urala), kar je izrazilo ogromno prednost homerske druzbe v primerjavi s Kretsko-mikensko. Gospodarsko zivljenje je temeljilo na razmeroma ze zelo razvitem kmetijstvu in govedoreji. Na splosno je bilo gospodarstvo homerskega obdobja naravno zaprto. V pesmih (predvsem v Odiseji) so bili v nekaterih primerih omenjeni trgovci, vendar praviloma niso bili Grki, ampak Fenicani. Pojavili so se tudi profesionalni obrtniki. Ceprav je bila materialna kultura tega obdobja na nizji ravni v primerjavi s Kretsko-mikensko, je od prejsnje podedovala taksne tehnicne dosezke, kot so loncarsko kolo, tehnika slikanja Vaz itd., ki je prispevala k nadaljnjemu razvoju obrti. Razvili so se gradbeni, loncarski in pomorski posel. Na tej ekonomski podlagi je neizogibno prislo do razpada starodavnega plemenskega sistema. Aristokracija prednikov je bila izolirana. Aristokratski bojevniki so se za razliko od navadnih budnikov borili na vozovih, ki se prvic pojavijo na ozemlju juznega Urala. Plemstvo dobi vecino vojnega plena. Zivi v velikih hisah, s kmetijskimi zemljisci, vendar je vecinoma prebivalstvo se naprej sestavljalo svobodne kmete. Med clani skupnosti so bili na eni strani ljudje, ki so izgubili zemljisca, na drugi strani pa so v svojih rokah skoncentrirali vec parcel. Na dnu druzbene lestvice so bili metanasti, ljudje, ki so iz taksnih ali drugacnih razlogov prekinili vezi s svojo skupnostjo in jim zato odvzeli zascito, kmecke delavce in nazadnje suznje. Suzenjstvo v Homerski druzbi je bilo patriarhalne narave. Suznjev je bilo razmeroma malo (v Odiseji so sklicevanja na suznje pogostejsa kot v Iliadi), med njimi prevladujejo zenske, katerih delo se uporablja v gospodinjstvu. Homerska druzba drzave se ni poznala v pravem pomenu besede. V tem obdobju so bili zelo pomembni plemenski vodja (basilei), svet staresin (bule) in ljudski zbor (agora), ki so ga sestavljali vsi svobodni clani skupnosti. Z rastjo druzbene diferenciacije sta Ljudska skupscina in plemenski vodja postopoma izgubila svoj nekdanji pomen. Povecal se je pomen sveta staresin, ki ga zdaj niso sestavljali staresine, temvec plemeniti in bogati.

Razlog za trojansko vojno je bila ugrabitev Helene, zene kralja Mepelaja, s strani Pariza —Aleksandra, sina trojanskega kralja Priama. Globoko uzaljen je Menelaj poklical na pomoc stevilne kralje in bojevnike. Med njimi so bili tako znani bojevniki, kot so Diomed, Odisej, ajaks in najbolj hrabri junaki – Ahil, mladi sin boginje Tetide, vodja pogumnih Mirmidonov. Pohod Ahejskih (grskih) odredov je vodil starejsi brat Menelaja – Agamemnon, kralj Miken in Argosa. Ahejski bojevniki so zasedli ravnico med Trojo in morjem, potegnili ladje na obalo in postavili svoj tabor, iz katerega so izvajali izlete, ropali in pustosili majhna naselja. Obleganje Troje je trajalo devet let. V desetem letu je prislo do prepira med dvema voditeljema – Ahilom in Agamemnonom. Kralj Agamemnon, aroganten in pohlepen, je zalil Kristusa, duhovnika boga Apolona, tako da od njega ni hotel sprejeti odkupnine, ki jo je duhovnik prinesel za svojo ujeto hcerko. Krizus se je pritozil Apolonu in on, jezen na Ahejce, je nanje poslal nerazumljivo kugo, Ahil, ki je zelel ugotoviti vzrok smrti Ahejskih vojakov, je sklical sestanek, na katerem je vedezevalec Kalhas vsem razkril agamemnonovo krivdo, rekoc, da je treba po apolonovi volji hcerko Krizusa vrniti ocetu. Razjarjeni Agamemnon je zahteval Briseis, ki je bil prej dan Ahilu, namesto njegovega ujetnika. Ogorceni Ahil se je ponudil, da bo spor resil s silo, vendar ga je boginja Atena zadrzala. Izjavil je, da niti on niti njegovi vojaki ne bodo vec sodelovali v bitkah. Ko se je spomnil Marmidoncev, se je umaknil v svoj sotor. Kralj Agamemnon se na Zevsov predlog odloci zaceti bitko s trojanci. Najprej pa zeli preizkusiti razpolozenje Ahejskih bojevnikov in jih povabi, naj se vrnejo domov. Na ogorcenje voditeljev bojevniki z veseljem hitijo do ladij in se pripravljajo, da jih takoj izstrelijo. Nato Agamemnon zbere vojaski svet, na katerem Thersites, najgrsi Ahejci, ki so prispeli blizu Troje, deluje v obrambo interesov navadnih vojakov. Zvit kralj Odisej s prepricevanjem in silo vpliva na Ahejce, Terzita pa preprosto pretepejo zaradi strahopetnih govorov. Opis vseh teh dogodkov je naveden v uvodnih pesmih pesmi.